Iskreno kesanje

Iskreno kesanje

Kesanje (Tauba) pomeni “iskreno obračanje k Allahu”. Skesana oseba je tista, ki se odreče grehu in neveri, ter se obrne k Allahu s kesanjem.

Musliman se mora kesati in iskati Allahovo odpuščanje praktično na vseh stopnjah svojega življenja; saj je grešiti človeško. Od muslimana se zahteva, da se pokesa in prosi Allaha za odpuščanje vsakokrat, ko naredi greh.

Kakšni so pogoji iskrenega kesanja?

Da je kesanje za vse grehe, vključno z grehom nevere in Širka, veljavno in sprejeto pri Allahu, se morajo izpolniti številni pogoji, vključno z naslednjimi:

  1. Takoj se odreči greha

Iskreno kesanje za greh z namerno željo, da se ga še naprej počne, ni veljavno in to se nikakor ne more zgoditi; če pa oseba zopet naredi greh, potem ko se je že iskreno pokesala zanj, bo njegovo prejšnje kesanje veljavno, vendar potrebuje novo kesanje in tako naprej.

  1. Občutek globoke žalosti in obžalovanja, ker ga je zagrešil

Resnično kesanje se nikakor ne more zgoditi brez globokega obžalovanja, ker je storil ta greh. Oseba, ki govori o svojih preteklih grehih in se hvali, ker jih je storil, ni nikakor spokorjena, kakor je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Obžalovanje je kesanje.” (Sunan Ibn Madža: 4252)

  1. Iskreno se odločiti, da ga ne zagreši nikoli več

Iskreno kesanje se nikakor ne more zgoditi, če spokorjenec namerava greh ponoviti.

Koraki do odločnosti

  • Odločiti se, da se greh ne ponovi v nobenih okoliščinah in preprekah, niti za trenutek, saj je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Kdor poseduje naslednje tri lastnosti, bo okusil sladkobo verovanja.” Od teh treh lastnosti je omenil “sovražiti vrnitev v nevero (Kufr), potem ko ga je Allah rešil pred njo, kakor bi sovražil biti vržen v ogenj”. (Sahih Al-Buhari: 21, Sahih Muslim: 43)
  • Izogibanje ljudem in mestom, ki zmanjšujejo njegovo verovanje in ga skušajo, da stori greh.
  • Neprestano prositi Allaha, naj ga obdrži na pravi poti, in držati se islama vse do smrti, v kakršnikoli obliki in jeziku. Primeri iz Kurana in poslančeve Sunne vključujejo naslednje:
    • “Rabbana la tuzig kulubana ba’da iz hadajtana” (Gospodar naš! Ne dopusti našim srcem, da zatavajo, zatem ko si nas že usmeril (na Pravo pot)). (Sura Ali-’Imran, 3:8)
    • “Ja mukallibal-kulub, sabbit kalbi ‘ala dinik” (O, Allah, Nadzornik src, naredi moje srce takšno, da se čvrsto drži Tvoje vere). (Sunan At-Tirmizi: 2140)

Kaj se zgodi po kesanju?

Če se oseba obrne k Allahu s kesanjem, ji bo Allah zagotovo odpustil greh, ne glede na to, kako resen je, saj Njegova milost “obsega prav vse”. (Sura Al-A’raf, 7:156) Kuran pravi: “Reci: ‘O, sužnji Moji, ki ste pretirano grešili nad seboj, ne obupajte nad Allahovo milostjo. Resnično Allah odpušča vse grehe. On je zares Tisti, ki odpušča, in je Najbolj usmiljeni.’ “ (Sura Az-Zumar, 39:53)

Ko se oseba iskreno pokesa Allahu, ji bo Allah zagotovo odpustil in oprostil grehe; poleg tega ga bo obilno nagradil. Njegova slaba dejanja bo spremenil v dobra. Kuran pravi: “Razen tistih, ki se pokesajo, verujejo in delajo dobro. Tem bo Allah zamenjal njihove grehe z dobrimi deli, Allah je Vseoproščajoč in Usmiljen.” (Sura Al-Furkan, 25:70)

Ker je ta nagrada tako obilna, bo razumna oseba opravljala takšno kesanje in ne bo odlašala, da ne bi padla v satanovo past, ki bi negativno vplivala na njeno verovanje.

Sladkoba verovanja

Tisti, ki bodo zagotovo občutili sladkobo verovanja, izkusili globoko spokojnost in se veselili ob Allahovi bližini, so tisti, ki Allaha in Njegovega Poslanca ljubijo bolj kot karkoli drugega, ljubijo druge v skladu z njihovo bližino Allahu in pripadnostjo islamu, in sovražijo vrnitev nazaj v nevero, kakor bi sovražili biti kaznovani v Peklu. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: “Vsaka oseba, ki združi te tri lastnosti, bo zagotovo izkusila sladkobo verovanja: (1) da sta mu Allah in Njegov Poslanec (mir in blagoslov z njim) dražja od vsega drugega; (2) da je njegova ljubezen do drugih samo zaradi Allaha; in (3) da sovraži vrnitev v nevero, kakor sovraži, da bi bil vržen v Ogenj.” (Sahih Al-Buhari: 21, Sahih Muslim: 43)

Musliman uživa v sladkobi verovanja, ko sovraži vrnitev v nevero, kakor sovraži biti vržen v Ogenj.