Nekatere vojne etike v islamu

Nekatere vojne etike v islamu

  1. Islam zapoveduje pravičnost tudi do nemuslimanov in opozarja, da se jim na nikakršen način ne sme storiti krivica Kuran pravi: “Naj vas sovraštvo do nekega naroda ne zanese, da ne bi bili pravični. Bodite pravični, to je bližje bogaboječnosti.” (Sura Al-Ma’ida, 5:8) To pomeni, da naj sovrašvo do tvojih sovražnikov ne prestopi meje in te odvrne od pravičnosti, ne z besedo ne z dejanji.
  2. Strogo prepoveduje izdajstvo pri odnosu do sovražnika Islam prepoveduje izdajstvo, tudi sovražnika, kakor Kuran pravi: “Allah zares ne mara izdajalcev.” (Sura Al-Anfal, 8:58)
  3. Strogo prepoveduje pohabljanje trupel sovražnikov Pohabljanje trupel razglaša za strogo prepovedano. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je nekoč ukazal: “Ne pohabljajte ljudi.” (Sahih Muslim: 1731)
  4. Prepoveduje ubijanje neborcev, uničevanje okolja in širjenje pokvarjenosti po Zemlji Ko je Abu Bakr As-Siddik, prvi pravični kalif in najboljši poslančev družabnik, poslal vojaško ekspedicijo na sever, na mejo z Rimskim imperijem, je nagovoril vodjo, Osamo ibn Zajda: “Naj tvoja vojska ne ubija otrok, starcev ali žensk. Naj ne ruva ali zažiga palm ali seka sadnih dreves. Naj ne kolje ovac, krav ali kamel, razen za hrano. Srečali boste ljudi, ki so se osamili v samostanih; pustite jih, naj izpolnijo svoj namen, iz katerega so to storili.” (Tarikh Ibn Asakir, vol. 2, str.50)