Pomen čaščenja (‘Ibada)

Arabski izraz ‘Ibada obsega vse besede in dejanja, ki jih Allah ljubi in odobrava in ki jih je zapovedal ali priporočil, bodisi da so takšne besede in dejanja javna, kakor so molitev, Zakat in romanje; bodisi tajna, kakor so ljubezen do Allaha in Njegovega Poslanca (mir in blagoslov z njim), strah pred Allahom, zanašanje Nanj in iskanje Njegove pomoči.

 

Čaščenje zajema vse vidike življenja

Vsa dobra dejanja, ki so storjena z dobrimi nameni, se smatrajo za dejanja čaščenja, za katera bo človek nagrajen.

Čaščenje (‘Ibada) obsega vsa dejanja vernika, pod pogojem, da jih stori z namenom približevanja Allahu. Torej koncept čaščenja v islamu ni omejen na splošne obrede, kakor sta molitev in postenje, temveč vključuje vsa koristna dejanja, ki so storjena z dobrimi nameni. Tako se vsa dobra dejanja, ki jih musliman stori, štejejo za dejanja čaščenja, za katera bo nagrajen na onstranstvu. Če jé, pije in spi, na primer, z namenom okrepitve, da se bo lahko pokoraval Allahu, bo za ta namen nagrajen. Tako musliman celo življenje živi za Allaha. Njegovo prehranjevanja za okrepitev, da se bo pokoraval Allahu, njegova poroka, da se bo izognil nedovoljenim spolnim odnosom, iskanje znanja, pridobivanje diplome, raziskovanje in ženina skrb za svojega moža, otroke in dom, vse to so dejanja čaščenja, dokler jih spremljajo dobri nameni.

Razlog za stvarjenje džinnov in ljudi

Allah pravi: “Džinne in ljudi sem ustvaril le zato, da Mene častijo. Od njih ne želim nobene oskrbe in nočem, da Me hranijo. Resnični oskrbovalec je samo Allah, Gospodar velike moči in Močni.” (Sura Az-zarijat, 51:56-58)

Allah nas v tem verzu obvešča, da je razlog za stvarjenje džinnov in ljudi, da Ga častijo. Pravzaprav On ne potrebuje njihovega čaščenja, temveč oni potrebujejo čaščenje Njega zaradi njihove popolne odvisnosti od Njega.

Če človek zanemari dolžnost do svojega stvarnika in se prepusti materialnim užitkom brez razmišljanja o božjih razlogih za njegov obstoj, postane kakor vsako drugo bitje, brez vsakršnih privilegijev nad ostalimi bitji. Tudi živali jedo in uživajo, vendar one ne bodo poklicane, da bi se zagovarjale na Sodnem dnevu, kot bo to v primeru človeka: “In za tiste, ki ne verujejo in zdaj uživajo in žrejo kakor živina, bo prebivališče Ogenj!” (Sura Muhammad, 47:12) Z zanemarjanjem svoje dolžnosti do svojega Gospodarja so kakor živali, vendar bodo v nasprotju z živalmi kaznovani za njihovo nepokornost, saj so bili z razliko od živali, obdarjeni s sposobnostjo razuma.

Stebra čaščenja

Da bi bilo čaščenje ali ‘Ibada veljavno in sprejeto, mora biti usmerjeno iskreno in izključno Allahu in storjeno v skladu s Sunno Njegovega Poslanca (mir in blagoslov z njim).

Stebra čaščenja

Način čaščenja, ki ga je Allah predpisal, temelji na dveh pomembnih stebrih:

Prvi steber: Popolna ponižnost in strah

Drugi steber: Popolna ljubezen do Allaha

Tako mora čaščenje (‘Ibada), katerega opravljanje je Allah ukazal Svojim sužnjem, spremljati (1) popolna predanost in ponižnost pred Allahom ob strahu pred Njim in (2) popolna ljubezen do Njega, iskanje, klicanje in moledovanje edinole Njega. Ljubezen, ki je ne spremlja strah in ponižnost, kakor je ljubezen do hrane in bogastva, se ne more smatrati za čaščenje. Po istem principu se tudi strah, ki ga ne spremlja ljubezen, kakor je strah pred divjo zverjo ali tiranskim vladarjem, ne more smatrati za čaščenje. Da bi bilo čaščenje izpolnjeno, ko opravljamo neko dejanje, se morata izpolniti tako ljubezen kot strah, to pa je lahko usmerjeno izključno Allahu.

Pogoja čaščenja

Da bi bilo čaščenje ali ‘Ibada veljavno in sprejeto, se morata izpolniti dva pogoja:

 

Iskrenost: Mora biti usmerjeno iskreno in izključno Allahu.

Sledenje usmeritvi Allahovega Poslanca (mir in blagoslov z njim).

S poudarkom te točke Kuran pravi: “Res je, da tistemu, ki se preda Allahu in je pri tem dobrodelnik, pripada nagrada pri njegovem Gospodarju. Za takšne ne bo strahu in ne bodo žalovali.” (Sura Al-Bakara, 2:112)

Izjava ‘tistemu, ki se preda Allahu’ pomeni, da je spoznal bistvo monoteizma z iskrenim čaščenjem izključno Allaha.

Besede ‘in je pri tem dobrodelnik’ pomenijo, da sledi Allahovemu zakonu in usmeritvi (Sunni) Allahovega Poslanca (mir in blagoslov z njim).

Tukaj je vredno omeniti, da se sledenje poslančeve usmeritve nanaša le na čista dejanja čaščenja, kakor so molitev, postenje in omenjanje Allaha; ne nanaša se na tista dejanja, ki padejo pod splošen pomen čaščenja (‘Ibada), tj. tista dejanja in prakse, ki jih oseba stori z dobrimi nameni, da bi prejela nagrado od Allaha, kakor sta treniranje z namenom krepitve telesa, da bi oseba lahko bolje častila Allaha in trgovanje zaradi skrbi za svojo družino. Opravljanje takšnih aktivnosti zahteva samo izogibanje temu, kar bi bilo v nasprotju s poslančevimi nauki ali opravljanja prepovedanih dejanj.