Pomen čiščenja

Allah ukazuje muslimanom, da se očistijo notranje od neodpustljivega greha Širka, kakor tudi od bolezni srca, kot so zavist, nadutost in sovraštvo, ter zunanje od prepovedanega videza in vseh vrst fizične nečistoče. .

Pomen čiščenja

Arabska beseda Tahara (čiščenje) pomeni čistoča in čistost.

Allah ukazuje muslimanom, da se očistijo zunanje od prepovedanega videza in vseh vrst fizične nečistoče, ter notranje od neodpustljivega greha Širka, kakor tudi od bolezni srca, kot so zavist, nadutost in sovraštvo. Ko to storijo, postanejo vredni Njegove ljubezni, kakor Kuran pravi: “Allah resnično ljubi tiste, ki se pogosto kesajo in se čistijo.” (Sura Al-Bakara, 2:222)

Allah jim ukazuje tudi, da se očistijo, preden stopijo pred Njega v molitvi. Če se človek običajno umije in obleče svojo najboljšo obleko pred srečanjem z osebo, ki ima svetoven položaj avtoritete, kakor kralj ali predsednik, potem mora tako storiti tudi preden stopi pred Kralja kraljev.

Kakšna čistoča je potrebna pred opravljanjem molitve?

Allah ukazuje muslimanom, naj se očistijo in opravijo delno umivanje (Wudu’) pred opravljanjem takšnih obrednih dejanj, kot so molitev, dotikanje Kurana in kroženje okrog Ka’be v Meki. Prav tako jim priporoča, da opravijo Wudu’, preden storijo številne stvari, kakor so recitiranje Kurana po spominu, prošnja in spanje.

Torej, preden musliman opravi molitev, mora odstraniti dve stvari:

 

Fizično nečistočo (Nadžasa)

Obredno nečistočo (Hadas)

Čiščenje od fizične nečistoče

  • Arabska beseda Nadžasa pomeni vse fizične snovi, ki jih islam razume za nečiste in nam ukazuje, da jih odstranimo pred opravljanjem dejanja čaščenja.
  • Splošno pravilo v islamskem pravu (Šari’a) je, da se vse stvari razume kot čiste, fizična nečistoča (Nadžasa) pa je le dejavnik, ki pride vmes. Torej, če oseba dvomi, ali so na primer njene hlače čiste ali ne, vendar ni nobenega dokaza za neko vrsto fizične nečistoče na njih, potem se jih razume za čiste po navodilih splošnega pravila.
  • Če hočemo moliti, moramo najprej odstraniti vse fizične nečistoče s telesa, obleke in mesta, na katerem nameravamo opraviti molitev.

Stvari, ki se razumejo kot nečiste vključujejo naslednje:

1 Človeški urin in blato
2 Kri (razen če predstavlja neznatno količino)
3 Urin in iztrebki živali, ki so prepovedane človeku za uživanje (poglej stran 189)
4 Psi in svinje
5 Mrtve živali (razen tiste, ki so primerne in dovoljene človeku za uživanje in so bile zaklane po islamskih pravilih (poglej stran 190). Človeška trupla, ribe in mrčes se razume kot čiste.

Odstranjevanje fizične nečistoče

Fizična nečistoča telesa, obleke, mesta, na katerem nameravamo opraviti molitev, ali česarkoli ali kjerkoli, se lahko odstrani s čimerkoli, naj bo to voda ali kaj drugega, kajti islam ukazuje, da jo je potrebno odstraniti. Ni določeno, kolikokrat se mora oprati, razen v primeru fizične nečistoče psa (tj. njegove sline, urina in iztrebkov), ko mora biti oprana sedemkrat, od tega enkrat z zemljo. Vse ostale fizične nečistoče morajo biti oprane; če pa po pranju ostane nekaj vonja ali trdovratnih madežev se le-ti lahko prezrejo. Nekoč je ženska vprašala Poslanca (mir in blagoslov z njim) o pranju menstrualne krvi, pa je rekel: “Zadostuje, da jo opereš in ni ti treba skrbeti, če ostane nekaj madežev.” (Sunan Abu Davud: 365)

Vedenje na stranišču

  • Muslimanu je priporočeno, da na stranišče vstopi z levo nogo, potem ko reče: Bismillah. Allahumma inni a’uzu bika minal-hubsi wal-haba’is (Zatekam se k tebi, o, Allah, pred moškimi in ženskimi džinni).
  • Prav tako mu je priporočeno, da stranišče zapusti z desno nogo in nato reče: Gufranak (Iščem Tvoje odpuščanje, o, Allah).
  • Pokriti mora svoj spolni organ, ko se odzove na klic narave.
  • Ne sme se odzvati na klic narave na mestu, kjer ga lahko vidijo ljudje, ali kjer bi jih lahko užalil. Takšno početje je strogo prepovedano.
  • Če je na odprtem, na primer v puščavi, se ne sme olajšati v luknjo, saj lahko škoduje bitjem, ki živijo v luknjah v tleh, ali pa te škodujejo njemu. Takšno početje je strogo prepovedano.
  • Ne sme se obrniti v smer Kible, v smer Ka’be v Meki, proti kateri muslimani molijo, ali ji obrniti hrbta, saj je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Ko se odzovete na klic narave, se ne smete obrniti proti Kibli ali ji obrniti hrbta.” (Sahih Al-Buhari: 386, Sahih Muslim: 264) To se nanaša na osebo, ki je na odprtem. Vendar ni škode, če tako naredimo v stavbah, kot je to v primeru današnjih stranišč.
  • Poskušati mora biti previden, da se ne poškropi z nečistočo po svojem telesu ali obleki. Če se to zgodi pomotoma, potem mora to mesto temeljito očistiti od nečistoče.
  • Ko se olajša, mora:
Svoj spolni organ temeljito očistiti z vodo. To dejanje se po arabsko imenuje istindža.
 
Očistiti se trikrat ali večkrat s tistim, kar bo služilo namenu, kot sta toaletni papir ali kamni. To dejanje se po arabsko imenuje istidžmar. Za čiščenje spolnega organa je priporočljivo uporabljati levo roko.

Obredna nečistoča (Hadas)

  • Obredna nečistoča (Hadas) se nanaša na stanje nesnovne nečistoče, ki muslimanu preprečuje opravljanje molitve, dokler je ne odstrani. Ni fizična kakor Nadžasa.
  • Ta obredna nečistoča se lahko odstrani z opravljanjem delnega umivanja (Wudu’) ali polnega umivanja (Gusl) z uporabo čiste vode. Čista voda je voda, ki ni bila v stiku z neko fizično nečistočo, ki bi tako spremenila njeno barvo, okus ali vonj. Če opravi Wudu’, potem lahko opravi, kolikor hoče molitev, dokler ga ne izgubi.

Obredna nečistoča je dveh vrst:

 
Manjša obredna nečistoča: Ta se lahko odstrani z opravljanjem Wudu’ja (delno umivanje).
Večja obredna nečistoča: Ta je lahko odstranjena z opravljanjem obrednega kopanja (Gusl).

Manjša obredna nečistoča in Wudu’:

Delno umivanje (Wudu’) postane neveljavno s čimerkoli od naslednjega:

    1. Naravno izločanje iz spolnih organov (tako zunanje genitalije kot tudi izločevalni organi), kakor so urin, blato in plini. Kuran določa stvari, ki razveljavijo umivanje in pravi: “… je odšel nekdo od vas na potrebo.” (Sura An-Nisa’, 4:43) Ko je bil Poslanec (mir in blagoslov z njim) obveščen o človeku, ki je dvomil, če je spustil veter ali ne (tj. če je izgubil svoj Wudu’ ali ne) med molitvijo, je rekel: “Naj se ne obrne stran ali zapusti molitve, dokler ne sliši zvoka ali nečesa zavoha.” (Sahih Al-Buhari: 175, Sahih Muslim: 361)
    2.  
  1. Poželjivo dotikanje spolnega organa z golimi rokami, saj je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Kdor se dotakne svojega spolnega organa, mora zopet opraviti Wudu’.” (Sunan Abu Davud: 181)
  2. Uživanje kameljega mesa. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je bil nekoč vprašan: “Ali naj opravimo Wudu’ po uživanju kameljega mesa?” pa je odvrnil: “Da.” (Sahih Muslim: 360)
  3. Izguba zavesti zaradi spanca, norosti ali pijanosti.