Prevara zaradi neznanja in negotovosti (Gharar)

Prevara zaradi neznanja in negotovosti (Gharar)

Pogodba, ki je sklenjena na podlagi negotovosti in neznanja (Gharar), je tista, ki vsebuje določeno količino tveganja ali prevare, kar bo vodilo v nestrinjanje in spore med strankama v pogodbi, ali povzročilo, da ena od njiju stori krivico drugi.

Islam je strogo prepovedal te vrste pogodbe, da bi blokiral načine, ki vodijo v spor, in vse oblike nepravičnosti. Pravzaprav razglaša za prepovedano tudi, če je sprejemljiva praksa med ljudmi, saj je Poslanec (mir in blagoslov z njim) prepovedal prodajo, ki vsebuje prevaro zaradi neznanja. (Sahih Muslim: 1513)

Primera prodajnih pogodb, ki vključujeta prevaro zaradi neznanja

  1. Prodaja sadja preden postane zrelo in pripravljeno za obiranje. Resnično je Poslanec (mir in blagoslov z njim) prepovedal prodajo datljev, dokler njihova korist ne postane očitna in ustrezna za prehranjevanje, saj obstaja možnost, da zgnijejo, ali nikoli ne postanejo zreli.
  2. Plačati določeno količino denarja, da kupiš škatlo, ne da bi vedel, če je njena vsebina vredna ali ničvredna.

Okoliščine v katerih Gharar (neznanje in negotovost) lahko vpliva na pogodbo

Neznanje in negotovost (Gharar) lahko vpliva na pogodbo in jo spremeni v nedovoljeno samo, če pogodba vsebuje veliko tega in če se nanaša na objekt v pogodbi.

Zato musliman lahko kupi hišo, tudi če ne pozna takšnih stvari, kot je vrsta gradbenega materiala uporabljenega pri izgradnji in vrsta barve uporabljene pri beljenju, saj je takšno neznanje banalno in ne vpliva na objekt v pogodbi.