Stebri in obvezna dejanja v molitvi
Stebri (Arkan; ednina: Rukn) molitve so bistveni deli, ki so nujni za njeno veljavnost. Če se kateregakoli od teh stebrov izpusti zaradi pozabe ali namerne opustitve, molitev postane neveljavna.
Ti so naslednji:
Začetni Takbir; zavzemanje stoječega položaja, če oseba to lahko stori; recitiranje Sure Al-Fatiha (v primeru, če molitev opravljaš sam, tj. ne za imamom); priklon, dviganje s položaja priklona; dotikanje s čelom do tal, sedenje med dvema dotikoma s čelom do tal; zaključni Tašahhud, sedenje ob recitaciji Tašahhuda; Taslim; poskrbeti, da vsak del telesa zavzame ustrezen položaj, preden se preide na naslednji položaj.
Obvezna dejanja v molitvi (Wadžibat; ednina: Wadžib) so tista dejanja, ki se morajo storiti v molitvi. Če se jih namerno izpusti, molitev postane neveljavna. Vendar če se jih izpusti brez namere ali iz pozabe, je molitev še naprej veljavna. Dejanja, ki so bila izpuščena, pa so nadomeščena z dvema dotikoma s čelom do tal zaradi pozabe, kakor bo pojasnjeno kasneje.
Obvezna dejanja v molitvi po vrstnem redu:
Recitacija Takbirjev v molitvi, razen začetni Takbir; izjava Subhana rabbijal-azim (Slavljen je moj Gospodar, Vsemogočni) enkrat; izjava Sami’allahu liman hamidah (Allah sliši tistega, ki Ga hvali), če oseba moli sama, ali če je vodja molitve (imam); izjava Rabbana wa lakal-hamd (Naš Gospodar, Tebi pripada vsa hvala); Subhana rabbijal a’la (Slavljen je moj Gospodar, Vzvišeni) enkrat; izjava Rabbigfirli (O, Gospodar, odpusti mi) enkrat, medtem ko sediš med dvema dotikoma s čelom do tal; in recitacija prvega Tašahhuda. Ta obvezna dejanja se lahko nadoknadi z dvema dotikoma s čelom do tal zaradi pozabe.
Priporočljiva dejanja v molitvi (Sunan as-salat) so tiste besede in dejanja, ki niso stebri ali obvezna dejanja v molitvi. Služijo kot izpopolnjevanje molitve in jih je priporočljivo opravljati. Vendar opustitev teh dejanj molitve ne naredi neveljavne.
