Verovanje v poslance – Šest stebrov verovanja (Iman)

Potreba ljudi po božjem sporočilu

Ljudje potrebujejo božje sporočilo, da jim pokaže Allahove zakone in jih vodil na pravo pot. Božje sporočilo je duh, svetloba in življenje sveta, brez katerega bi bil svet zagotovo brez življenja in človek bi bil pahnjen v temo neznanja in zablode.

Iz tega razloga Vsemogočni Allah Svoje sporočilo imenuje duh, kajti brez duha ni nobenega življenja. Kuran pravi: “Tako ti Mi objavljamo duha po Svojem ukazu. Ti nisi vedel, niti kaj je Knjiga niti kaj je verovanje, toda Mi smo jo naredili za Svetlobo, s pomočjo katere vodimo, kogar hočemo od Svojih služabnikov. In ti zares vodiš druge na pravo pot.” (Sura Aš-Šura, 42:52)

Čeprav razum običajno lahko loči med pravilnim in napačnim, nikakor ne more doumeti podrobnosti takšnega razločevanja, niti vršiti dejanj čaščenja na pravilen način, brez narekov razodetja in božjega sporočila.

Zato je uspeh in sreča lahko dosežena le s sledenjem usmeritve Allahovih poslancev. Podobno, nobena natančna razmejitvena črta ne more biti potegnjena med pravilnim in napačnim brez sledenja njunim stopinjam. Torej, kdor zavrne božje sporočilo, bo zagotovo imel nesrečno in bedno življenje, odvisno od obsega njegove zavrnitve.

Eden od stebrov verovanja

Verovanje v Allahove poslance je eden od šestih stebrov Imana (verovanja). Kuran pravi: “Poslanec je veroval v to, kar mu je bilo razodeto od njegovega Gospodarja, in prav tako verniki. Vsi so verovali v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige in Njegove poslance.” (Sura Al-Bakara, 2:285)

Ta verz pojasni, da moramo verovati v vse Allahove poslance brez razlikovanja med njimi. Zato ne smemo verovati v neke in zavrniti drugih, kakor so storili judje in kristjani.

Ko je Poslanec (mir in blagoslov z njim) definiral iman (verovanje) je v zvezi s tem rekel: “To je, da veruješ v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige, Njegove poslance, Zadnji dan in da verjameš v božjo odredbo, dobro in slabo.” (Sahih Muslim: 8)

Pomen verovanja v poslance

To pomeni čvrsto verovanje, da je Allah poslal Poslanca vsakemu ljudstvu in skupnosti, pozival njene pripadnike k čaščenju edinole Allaha brez partnerjev, da so bili vsi Allahovi poslanci resnicoljubni, krepostni, zaupanja vredni in pravilno usmerjeni služabniki, ki so se trudili, da svoje ljudi usmerijo na pravo pot, in jim v popolnosti prenesli Allahovo sporočilo brez prikrivanja, izpuščanja ali dodajanja nečesa. Kuran pravi: “Mar poslanci niso dolžni samo jasno oznanjati.” (Sura An-Nahl, 16:35)

Kaj vključuje verovanje v poslance?

  1. Verovati, da je njihovo sporočilo resnično od Allaha in da jih je Allah poslal z enakim sporočilom, namreč častiti izključno Allaha in izogibati se lažnim božanstvom. Kuran pravi: “Zares smo vsakemu ljudstvu poslali poslanca: ‘Častíte Allaha in se izogibajte lažnim božanstvom.’ “ (Sura An-Nahl, 16:36)

Zakoni se lahko razlikujejo, kakor tudi dovoljeno in prepovedano v sporočilu, s katerim so bili poslanci poslani svojim narodom, odvisno od tega, kateri zakoni so najbolj ustrezali ljudem. Kuran pravi: “Vsakemu izmed vas smo predpisali zakon in jasno pot.” (Sura Al-Ma’ida, 5:48)

  1. Verovati v vse poslance in glasnike vere. Verjamemo v tiste poslance, ki jih je Allah poimenoval, kakor so Noe, Abraham, Mojzes, Jezus in Muhammad, naj bo Allahov mir in blagoslov z njimi vsemi. Kar se tiče tistih, ki jih On ni poimenoval, vanje verjamemo na splošno. Tistega, ki ne veruje v sporočilo enega samega poslanca, se razume za nevernika v vsakega izmed njih.
  1. Verjeti verodostojnim poročilom in pripovedovanjem o poslancih in njihovih čudežih, ki so omenjeni v Kuranu in poslančevih tradicijah, kakor pripoveduje zgodba, da je Allah za Mojzesa razdvojil morje.
  1. Delovati v skladu z nareki zakona razodetega našemu poslancu Muhammadu (mir in blagoslov z njim), ki je bil pečat poslancev in najboljši izmed njih.

Nekatere značilnosti poslancev

  1. So ljudje in edina razlika med nami in njimi je, da jih je Allah izbral, da prejmejo razodetje in prenesejo Njegovo božje sporočilo. Kuran pravi: “Pred teboj nismo pošiljali nikogar drugega kot moške (poslance), ki smo jim razodevalí.” (Sura Al-Anbija’, 21:7)

Torej, nimajo nikakršnih božjih lastnosti. So le človeška bitja, ki sta jim bila dana popoln fizičen izgled in brezhibne moralne vrednote. Prav tako so najbolj častni izmed ljudi v rodovniku z zdravo presojo ter jasnim, prepričljivim govorom, zaradi katerih so bili upravičeni prevzema odgovornosti prenosa božjega sporočila in prenašanja bremena poslanstva.

Vsemogočni Allah je poslance izbral izmed ljudi, da so lahko postavili dober primer zanje in da bi ljudje lahko sledili njihovim korakom, ki so jih zmožni narediti.

  1. Allah jih je izbral izmed ljudi, da so lahko prenesli božje sporočilo ljudem. Kuran pravi: “Reci: ‘Nisem nič drugega kot človek, kot ste vi, razodeva se mi, da ni drugega boga razen enega Boga. Kdor hrepeni po srečanju s svojim Gospodarjem, naj opravlja dobra dejanja in naj si v čaščenju svojega Gospodarja poleg Njega ne vzame nobenega drugega (za boga).’ “ (Sura Al-Kahf, 18:110)

Tako postane jasno, da poslanstvo ne more biti pridobljeno kot rezultat duhovne čistosti, inteligentnosti ali razumske logike, kajti naloga poslanstva je lahko določena le z božjo voljo, saj Allah najbolje ve, koga določiti za Svojega poslanca. Kuran pravi: “Allah najbolje ve, kje bo postavil Svoje sporočilo.” (Sura Al-An’am, 6:124)

  1. So nezmotljivi v smislu, da ne delajo napak, ko prenašajo Allahovo sporočilo ljudem in izvršujejo, kar jim je razodel Allah.
  2. Resnicoljubnost: So resnicoljubni v svojih besedah in dejanjih, kakor Kuran pravi: “To je to, kar je obljubljal Vsemilostní, poslanci so govorili resnico!” (Sura Ja-Sin, 36:52)
  3. Potrpežljivost in vztrajnost: Pozivali so v Allahovo vero, prinašali dobre novice in opozarjali ter bili izpostavljeni različnim oblikam škode in težav, vendar so vse to potrpežljivo prenašali, da bi besedo Allahove vladavine naredili najvišjo. Kuran pravi: “Zato potrpi, kakor so potrpeli odločni poslanci.” (Sura Al-Ahkaf, 46:35)

Znamenja in čudeži poslancev

Allah je podprl Svoje poslance s številnimi znamenji in čudeži, da bi se tako dokazala njihova resnicoljubnost in poslanstvo.

Čudež ali mu’džiza je nenavaden dogodek v fizičnem svetu, ki prekaša vse znane človeške ali naravne moči. Opravljajo jih poslanci po Allahovem ukazu za vrednost njihove verodostojnosti, da se jim zaupa kot Allahovim resničnim poslancem.

Primeri čudežev vključujejo:

  • Mojzesova palica se spremeni v kačo
  • Jezus je obvestil ljudi, kaj so jedli in shranili v svojih hišah
  • Razcepitev lune za Poslanca Muhammada (mir in blagoslov z njim)